Pred kratkim me je prijateljica vprašala: »Ej, še kolikokrat greš spat do genfesta?« Nisem ji znala odgovoriti – zdelo se mi je še cela večnost. A pogled na koledar pravi: do genfesta nas loči le še nekaj dni.

In navdušenje počasi narašča, na spletu se pojavljajo nove in nove fotografije, podatki, vprašanja, novice, ki prihajajo z vsega sveta – že zdaj se množica mladih src različnih narodnosti, verstev, političnih prepričanj združuje v eno srce, ki ima v svojem bistvu eno – Ljubezen.

Kaj je genfest? Je mednarodno srečanje mladih, ki verjamejo v isti ideal: da moramo skupaj delati, sprejemati in objemati edinost v naši različnosti. Tudi letošnje geslo dobro opiše bistvo genfesta: BEYOND ALL BORDERS (če poslovenimo: Onkraj vseh meja).

Letos bo genfest potekal v Manili na Filipinih. To je prvi genfest, ki ni na evropski celini in že s tem nakazuje, da smo pripravljeni, da res gremo prek vseh meja. “Svoj” genfest so Filipinci pričeli že mnogo pred nami, saj je za tak dogodek potrebnih veliko priprav. Tako lahko že sedaj čutimo njihovo gostoljubnost!

Slovenci imamo šest vozovnic za Filipine, toda tja nas gre mnogo več. Naša srca so napolnjena z vami – ljudmi iz Marijinega dela, ki ste tolikokrat z zanimanjem vprašali, kam gremo, z nami gledali na zemljevidu, kako daleč so Filipini, z nami delili svoje spomine na Budimpešto ali Rim, se z nami iskreno veselili, nas finančno podprli. Stroški genfesta so veliki – vendar je vaša širokosrčnost večja. Z zbranimi darovi smo pokrili naše stroške participacije in ostalo namenili organizaciji samega dogodka. Za vsak dar smo vam iskreno hvaležni! Tako potujete z nami – v naših mislih. Hvala!

Petra Kogoj

v imenu slovenskih predstavnikov na genfestu

Nejc: Zame je biti gen poklicanost, da živim po evangeliju, ljubim in služim ljudem okoli sebe v vsakdanjem življenju. To je velikokrat kar zahtevno in mnogo je težko premostljivih ovir, barikad ali meja – najpogosteje so največje v meni samem. Računam, da mi bo letošnji genfest pomagal, da grem prek vseh svojih ovir, ki me odvračajo od tega, da ljubim. Če jih lahko premosti nekdo iz vojnih območij v Siriji ali Iraku, v faveli Saõ Paula, če jih lahko premostijo skupaj judje, kristjani in muslimani v Sveti deželi – potem jih lahko tudi jaz! In če se z vsega sveta zberemo na enem kraju s to željo, potem lahko tudi za trenutek okusimo tisto, kar je Jezus hotel za človeštvo – da bi bili vsi eno.

Miha: Geslo genfesta mi iz spomina prikliče uvodno “špico” serije Star Trek (Beyond the Final frontier), kar se sicer nanaša na neskončnost vesolja, hkrati pa poudarja temeljno idejo, ki jo v sebi nosi vsak raziskovalec: da ne glede na to, kako daleč bo prišel, ne bo nikoli dosegel meje. Ideja, ki je univerzalna in velja za raziskovanje vesolja, znanost ali pohajkovanje po svetu, z željo po spoznavanju skritih kotičkov našega planeta, ljudi, ki jih srečaš tam, različnih kultur, ki jim pripadajo, njihovih navad in običajev, je moje vodilo, ki izraža moja pričakovanja do genfesta, od katerega poleg vsega skupaj pričakujem tudi obilo zabave. Upam pa tudi, da mi bo pomagal bolje spoznati gibanje, razumeti vznesenost, ki se prebudi v mojem dekletu vsakič, ko beseda nanese na Marijino delo.

Amalija: Genfest bo prav gotovo dogodek, ki mi bo okrepil duha, ki ga v tem hitrem in napornem šolskem letu malo izgubim. Upam, da se bom povezala z veliko ljudmi drugih narodnosti in spoznala njihovo življenje v idealu in veri. Vsako tako srečanje v meni pusti velik neizbrisen pečat. Geslo letošnjega genfesta je zelo močno in globoko. Obkroža nas veliko stereotipov in meja, ne le državnih, ampak med nami. Včasih smo malo preveč zategnjeni, da bi si upali stopiti čez to mejo med nami, zato je pomembno, da se potrudimo in smo odprti za soljudi.

Luka: Na genfest v Manilo grem zaradi predhodne izkušnje genfesta v Budimpešti. Težko je opisati občutke, ki so me takrat prevzeli, ampak res sem doživel Edinost in povezanost z vsemi. In ker je tudi geslo letošnjega genfesta “Beyond all borders”, se mi zdi, da me je prav to geslo povabilo, da grem preko meja svoje kulture, vere, države in celine ter grem odkrit drugačnost in gradit edinost tudi drugje.

Tine: Sanjam o zedinjenem svetu. Sanjam o veliki družini, ki ne pozna meja. Sanjam o družbi, kjer vlada spoštovanje in resnica. Sanjam o mladih, ki nikoli ne izgubijo ne sanj ne energije. Sanjam o mestecu, kjer se to že živi … Zame je to genfest in zato pridem. Si ne želiš tega tudi ti?

Petra: Vsak ima v življenju kakšen strah, in da tega strahu ne bi izkusil, tja postavi mejo. Vsak zase zgradi hišico, uredi malo vrta, okoli pa označi svojo mejo in jo zavaruje z veliko ograjo. Občasno se dva povežeta, da si razdelita vmesni člen, nekdo izjavi, da je samo njegova ograja pravilna … Že dva tisoč let se trudimo izpolnjevati Jezusovo oporoko in zdi se, da še nikoli nismo bili tako daleč. Zato svet potrebuje mene. Mene, da prva podrem svojo ograjo in sprostim svoje meje. Morda bom nekaj časa sama … Ampak nekdo bo drugi. In z njim bom gradila edinost – v spoštovanju svoje/njegove drugačnosti. Potem bo tretji, četrti, stoti, cela vas, mesto, država … in svet. Na genfest grem zato, da dobim orodje za podiranje ograje.